Vendar so bili ti fantje v bistvu neškodljivi, dobri in vsekakor - brez okusa; lahko bi jih mirno pustili pri miru. No, pa se je zgodilo, da je eden od njih, duševni zmedenec, preresno vzel njihova gesla, in potegnil meč, ki so ga nosili za pasom. Pripadal je ožjemu burševskemu krogu, ki se je imenoval "Zveza doslednih" in stal pod vplivom nekega demoničnega privatnega docenta. Fant je zakrivil političen umor; zakadil se je v nekega pisca komedij, ki si je služil žepnino z vohunstvom za ruski dvor, in ga zabodel. O časi, v katerih lahko taka krvava neumnost dela "zgodovino"! V katerih se srca državljanov navdušujejo, povzdigujejo ali globoko vznemirjajo ob takih dogodkih! Iz morilca Karla Ludwiga Sanda, ki so ga potem obglavili, so ljudje naredili heroja za narodno stvar, pravega svetnika. Knez Metternich pa je iz tega umora naredil veledogodek, pravcati naskok na Bastiljo, katastrofo, ki kliče po najodločnejših ukrepih, da bi rešili Nemčijo pred kaosom. Takratna generacija vladarjev je nenehno prežala na nevarnost, bila je nenehno v obrambi. Verjela je, da bi se francosko revolucijo dalo preprečiti, če bi le dvor takrat pravočasno udaril, in zato zdaj niso hoteli ponoviti iste napake.