Simon se je nad delfini navdušil v rodnem Brightonu v Angliji, kjer je leta 1978 zapustil kolidž in začel zahajati v mestni akvarij. Z opravljanjem najrazličnejših del si je kmalu služil žepnino, predvsem pa se je zaljubil v delfine, ki se jim je odtlej povsem posvetil. Začel se je učiti od njih in z njimi in te čudovite živali so postale njegovo življenje. Seveda se tudi trenerji delfinov ločijo med seboj po uspešnosti. Živali namreč kmalu začutijo, kdo dela s srcem, kdo je njihov prijatelj, če je povezan z njimi. In italijanski Anglež ima z živalmi res velike uspehe, iz njih zna izvabiti njihove najboljše lastnosti. Najlepše je, če dobi v uk mladiča. »Pri dvanajstih mesecih se začne prvo, najosnovnejše učenje, leto kasneje pa reden trening. Samice so bolj vodljive in željne učenja, samce pa bolj zanima seks.« Junija in septembra, ko se samice gonijo, so samci zelo neposlušni. Ker živali čutijo, da je njihov trener utrujen ali pa žalosten, se to pozna tudi v njihovem nastopu, saj takrat niso tako iskrive. Prireditve (prirejajo jih dvakrat dnevno) so delfinom zabava in sprostitev, pa še posladek dobijo (ribe za vsako opravljeno vajo), tako da jih nestrpno čakajo. Kot pravi Simon, je njegovo delo, ki traja seveda do večera, fizično naporno, a mu napolni dušo, česar ne more odtehtati noben denar. Zaradi njegove uspešnosti ga vabijo v mnoge akvarije in parke, a mu je v Gardalandu zelo všeč in ne namerava oditi. Rad ima tamkajšnje ljudi, sodelavce, pa tudi italijansko vino. V prostem času gre rad v kino, je pa tudi fanatičen bralec in, tipično angleško, navdušen pristaš nogometa. Zadnja leta navija za Genovsko Sandorio, jeseni, ko se mu oktobra začne dopust, pa redno prihaja na Bled, k prijateljem. V Slovenijo se je zaljubil in čeprav sicer naravnost obožuje morsko hrano (suši!), ne more pozabiti blejskih juh, (predvsem česnove in gobove), krasnih ljudi in pa, seveda, žensk. No, nežnejšemu spolu se zdi (povsod, ne le pri nas) njegov poklic sicer zanimiv, a »če bi bil Kevin Costner, bi imel pri ženskah več uspeha, kot ga imam kot trener delfinov.« Vendar je rad to, kar je. Pravi, da je, čeprav pogreša Anglijo, zelo srečen človek. In zato so srečni tudi njegovi delfini.