Za Senada Čauševića je sodni senat razsodil, da je kriv po obtožbi okrožnega državnega tožilca in mu izrekel pogojno kazen. O njegovi dejavnosti, za katero je sam obdolženi dejal, da bi jo morala država sponzorirati, pa je senat menil, da je odsevala družbeno nevarnost, nekateri pa so bili moralno prizadeti. Dejstvo, ki ga sodišče ni spregledalo, je, da je bila dejavnost obdolženega dobro organizirana in ni bila povezana z drugimi kaznivimi dejanji (mamila, pranje denarja), kot se rado zgodi. Senatu se je pogojna kazen glede na težo dejanja in trajanje zdela primerna, saj je tudi Čaušević sam pojasnil, da se s tovrstnim služenjem denarja ne namerava več ukvarjati.