Poročila sva se tri dni zatem, 2. maja, 1947. Vse se je zgodilo v naglici. Poročni zaobljubi sva si izrekla vpričo protestantskega kaplana losangeleške policije, obred pa je bil opravljen na dvorišču za hišo Leeja Blancharda. Kay je bila v rožnati obleki, kot da bi se rogala odsotnosti svojega devištva, jaz sem bil v svoji modri uniformi. Russ Millard je bil moja priča, Harry Sears je prišel z njim kot gost. Začel je z jecljanjem in šele takrat sem opazil, da ga zatre natanko s četrtim kozarcem. Dobil sem prepustnico za starega za izhod iz doma in čeprav ni vedel, kdo, hudiča, sploh sem, je bilo videti, da se kljub temu dobro zabava. Večkrat je nagnil Harryjevo stekleničko, Kay je otipaval zadnjico in se majal po zvokih glasbe iz radia. Lepo pogrnjena miza je ponujala sendviče in punč, močnega in blagega. Vseh šest nas je jedlo in pilo in zabavi so se pridružili tudi povsem neznani ljudje, ki so na poti mimo v Strip slišali glasbo in smeh. Ob mraku je bila trata polna ljudi, ki jih nisem poznal, tako da je moral Harry skočiti v trgovino Hollywood Ranch po še več hrane in pijače. Spraznil sem svoj službeni revolver in dovolil neznanim civilistom, da so se igrali z njim, Kay pa je plesala polke s kaplanom. Ko je padla noč, nisem hotel, da se vse konča, pa sem si od sosedov sposodil božične lučke in jih napeljal po zadnjih vratih, vrvi za sušenje perila in Leejevem najljubšem drevescu juke. Plesali smo, pili in jedli pod lažnim ozvezdjem, kjer so bile zvezde rdeče, modre in rumene. Okoli druge ure zjutraj so se zaprli klubi na Stripu, prizorišče so napolnili veseljaki iz Trocadera in Mocamba, celo Errol Flynn je nekaj časa postaval naokoli in odložil svoj suknjič od smokinga, da je oblekel mojo jakno, natrpano s priponkami in medaljami za streljanje s pištolo. Če bi ne privršala nevihta, bi prav lahko trajalo do konca dni – jaz sem si želel, da bi. Toda z mrzličnimi poljubi in objemi se je množica razbežala, Russ pa je odpeljal starega nazaj v dom (rest bin). S Kay Lake Bleichert sva se umaknila v spalnico, da bi se ljubila. Pustil sem prižgan radio, da bi lažje odgnal misli na Betty Short. Brez potrebe – niti enkrat nisem pomislil nanjo.