Oziroma, kot nam je povedal takoj po tekmi, še precej več kot to. »Nekaj posebnega je že vsakokrat, ko v francoski ligi dosežeš zadetek in ko tvoje moštvo ob tem še zmaga. Če pa ti to uspe na dan, ko te je prvič, odkar igraš v tujini, prišla spodbujat večja skupina slovenskih navijačev, potem se vsega skupaj skorajda ne da opisati. Bilo je super, bilo je popolno. Več si nisem mogel želeti in več tudi ne potrebujem,« je bil vidno ganjen Birsa, ki je svoj veliki večer prisrčno proslavil s soigralci, vidno navdušenimi nad glasno slovensko odpravo, ki nam jo je naš 19-letni as na kratko predstavil: »Skupino je sestavljala družina mojega dekleta, nekaj moje družine, prijatelji in znanci. Kot sem že dejal, so v Sochaux v takem številu pripotovali prvič, in zagotovo jim ni žal.« Zagotovo. Da so prišli, pa ni žal niti Valterju, saj ga je njihova prisotnost še dodatno spodbudila. »No, pravzaprav me je celo preveč spodbudila,« nam je priznal. »Prvih deset minut sem želel preveč, za trenutek sem ostal celo povsem brez sape. Toda nato sem se vendarle zbral ter umiril in stvari so se začele razpletati na najboljši možni način.«