idno izčrpani ljubitelj cvička in plavanja je komaj prilezel na kopno. Tam ga je pričakala reševalna ekipa. Medtem ko so našemu avanturistu dajali zdravniško pomoč, je Amazonka nesramno tekla naprej, kot da se ne bi nič zgodilo. Je pa tudi po tem podvigu ostalo nekaj vprašanj, na katera si poskuša že dlje časa odgovoriti domača športna javnost. Najbolj sitni so tisti, ki se sprašujejo, ali podvigi Martina Strela sploh sodijo v športno rubriko. Skeptiki so namreč prepričani, da gre prej za marketinški konstrukt kot za resen športni dosežek. Najbolj zanimivo pri vsem je dejstvo, da jih ne more spreobrniti niti tako velik podvig, kot je ukrotitev Amazonke. Čeprav ima Martin Strel močno podporo medijev, se mi zdi, da so ga prav ti v ključnem trenutku pustili na cedilu. Ko se je zdelo, da bo vesoljna Slovenija končno sprevidela, za kakšne »športne« dosežke pravzaprav gre, se je zgodil medijski mrk. Mar to pomeni, da so nekateri sramežljivo priznali, da takšen ekstremizem nima prave kredibilnosti in da gre bolj kot ne za cirkus? Tako kot tudi sicer v športu pri nas se je o tem težko izjasniti, saj preprosto ne obstaja kritična masa z dovolj velikimi referencami, ki bi določila, ali gre za relevantno športno panogo. Indiferentnost, ki vlada v strokovni javnosti, se tako odraža v nezmožnosti jasne opredelitve za ta ali oni fenomen ali proti njemu. Tako je tudi, ko gre za resne športe, kot je denimo hokej, ki kljub izjemnim uspehom Jesenic in odličnim predstavam našega zvezdnika NHL Anžeta Kopitarja stopica na mestu. Slednje se odraža tudi v trenjih med zvezo in posameznimi igralci, ki preprosto nočejo igrati za izbrano vrsto. Če vemo, da gre za izjemno srčne fante, ki igrajo za publiko in so pripravljeni storiti vse za zmago svojega kluba in reprezentance, potem je več kot jasno, da v krovni organizaciji resno škriplje. Težko verjamem, da bi kdo od naših hokejistov brez resnično tehtnih razlogov odklonil vabilo v reprezentanco. Navsezadnje gre za igralce, ki so veliko več kot soigralci, kar velja predvsem za Jeseničane. Tako nezvezdniških in preprostih športnikov, ki nikdar ne pozabijo, od kod prihajajo in za koga igrajo, zlepa ne najdeš. Več kot očitno je, da so se nekateri najedli grenkih tabletk, ki jih morajo pojesti pred vsako reprezentančno akcijo. Osel gre samo enkrat na led, znajo v šali povedati staroste slovenskega hokeja. Res ne vem, zakaj bi nekdo nenehno ponavljal iste napake in potem zaradi tega trpel. 55