Takšno mnenje prevladuje zaradi tistega, kar se je zgodilo pred predvolilno kampanjo in takoj po njej. Clinton in Gore sta zmagala na volitvah novembra leta 1996 predvsem zaradi tega, ker sta imela veliko denarja za predvolilno kampanjo in televizijske reklame. Denar pa sta zbrala predvsem s svojim izjemno prodornim slogom razgovorov z možnimi meceni. Po volitvah je nastal škandal, ker se je zvedelo, da so demokratski kandidati prejemali denar tudi od nekaterih ilegalnih simpatizerjev iz tujine in da je imel Gore stike z nekaterimi sumljivimi azijskimi finančnimi skupinami. O tem je stekla preiskava, potem pa se je Gorova priljubljenost naglo zmanjšala, poslabšal pa se je tudi njegov položaj v demokratski stranki. Čeprav so še nedavno menili, da bo Al Gore povsem naraven Clintonov naslednik kot predsedniški kandidat demokratske stranke leta 2000, se zdaj v demokratski stranki naenkrat slišijo glasovi, da to morda ne bi bilo najbolje. Omenjajo že druge možne kandidate, na primer voditelja demokratične manjšine v predstavniškem domu kongresa, liberalca Richarda Gephardta.