Življenje v redko poseljenih območjih ob gozdu, po katerih se čedalje bolj nemoteno sprehajajo tudi velike zveri, piše vsakodnevne zanimive oziroma neverjetne zgodbe. O tem se je prepričal tudi ribniški upokojenec Milan Kozič. V Grčarskih Ravnah, ob vznožju gozdnate Velike gore (Črni vrh, 1095 metrov), kjer utrip v skoraj izumrli vasi v štirih domačijah in treh počitniških hišicah oživlja deset prebivalcev, sta z družico, ki je rojena v bližnji, že zapuščeni hiši, pred leti namestila ličen leseni bivalni prostor. Od pomladi do jeseni se lesketa v temno zeleni barvi gozda in trave. Nekakšna oaza miru. A ne za zgovornega Milana, ki že nekaj časa nima notranjega miru. Skrhal mu ga je dogodek iz konca lanskega leta. Pisal se je šesti december, torej na Miklavža, ko je tudi tisto jutro hitel do kokošnjaka, da bi za skrbno zavarovano ograjo nakrmil petelina in osem kur. "Čez teden sva z ženo v Ribnici, ob vikendih zbeživa v objem idilične narave, tudi pozimi. Ko sem bil nekaj metrov od ograje, ki je pod gostimi smrekami, sem slišal cviljenje. Pohitel sem na drugo stran in med lesenim plotom in žično ograjo presenečeno opazoval črno podobo; hudiča, to je mačka, sem si mislil. Hotela je skozi zasilni izhod iz kokošnjaka. Štiri, že umorjene kokoši so ležale na tleh. Panično sem iskal luknjo, skozi katero je prišel noter. Na strehi sem opazil votlino, velikosti njegove glave. Skozi njo si je tat privoščil pojedino, " se spominja Milan.