S članstvom v Evropski uniji se je zanimanje za študij na tujem okrepilo, kar je povečalo pritisk na sistem vrednotenja listin, pridobljenih na različnih izobraževalnih ustanovah v tujini. Izkazalo se je, da stari zakon, ki je predvideval le enačenje tujih programov s slovenskimi, ne zmore urejati palete različnih profilov, ki se oblikujejo s šolanjem v drugih državah. Nostrifikacija je namreč proces, v katerem se spričevalo tuje šole primerja z ustreznim spričevalom, izdanim v Sloveniji, in če sta primerljiva, se prosilcu prizna enaka stopnja izobrazbe, kot bi si jo pridobil z izobraževanjem v Sloveniji, in se dovoli uporaba slovenskega strokovnega oziroma znanstvenega naslova. Sicer šolanje ne velja. Novi zakon pa problematiko ureja širše in prosilcem omogoča različne vrste vrednotenja izobrazbe. Zakon sledi konvenciji o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji iz leta 1997 ter bolonjskemu procesu ustvarjanja enotnega visokošolskega evropskega prostora, ki temelji na bolonjski deklaraciji, podpisani 1999. Ti dokumenti so temelj za mednarodno akademsko sodelovanje in izmenjavo ter so podlaga za medsebojno priznavanje izobraževanja. Novi zakon zagotavlja pravico do nadaljevanja šolanja, pravico opravljati poklic, za katerega je bil imetnik v kraju izvora listine usposobljen, in prav tako pravico, da se ugotovi enakovrednost v tujini pridobljenega in domačega naslova. Ključni element pri priznavanju je akreditacija ustanov v nacionalnem izobraževalnem sistemu. Vsaka država ima svoj sistem in mnoge med njimi je zelo težko primerjati, kar pripelje do neprimerljivega oziroma različnega pridobivanja nazivov. Tudi Evropska unija je šolstvo prepustila državam in se do nedavna v to občutljivo sfero ni vtikala. To se je nekoliko spremenilo z bolonjsko deklaracijo, ki za države formalno ni zavezujoča, vendar, kot pravi Anita Jesenko, državna podsekretarka na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, so v praksi težnje po enotnem in primerljivem visokošolskem študiju velike. Predvideva se, da bodo z bolonjskim sistemom izobraževanja izginili zapleti z enačenjem in priznavanjem študijev v različnih državah EU in drugih podpisnicah. V ta namen se na ravni EU ustanavlja agencija za akreditacijo, kamor se bodo morale prijaviti vse izobraževalne ustanove, katerih diplomanti bodo imeli veljavne listine.