Pravice človeka in državljana so bile leta 1789 le razglašene, ne pa tudi uresničene. Preteči je moralo še veliko časa, da je postala ideja o človekovih in državljanskih pravicah splošno sprejemljiva. Ko je bila leta 1787 podpisana ustava Združenih držav Amerike, so imeli volilno pravico samo beli moški posestniki. Preteklo je sto let, da so lahko volili tudi beli moški brez lastnine, stopetdeset let, da so lahko volile bele ženske, črnci pa so dobili volilno pravico šele v šestdesetih letih tega stoletja. Slovenske ženske so dobile popolno volilno pravico leta 1945, prav tako Francozinje, Švicarke pa šele leta 1971. Šele po letu 1948 so človekove pravice postale splošno veljavne za vse ljudi. Leta 1948 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela Deklaracijo človekovih pravic, ki velja za oba spola in za vse ljudi enako. Leta 1989 je sledila Konvencija o otrokovih pravicah, ki še posebej določa pravice in dolžnosti otrok.