Ob tem zadrži manevrski prostor za igralske kreacije široko odprt. V končnem učinku imamo opraviti z dvema različicama predstave, ki po občutju živita vsaka svoje življenje; "differentia specifica" med njima izhaja iz dvojne igralske zasedbe lika Anne; iz samosvojosti odrskih značajev obeh igralk, ki razkrije mrebitne manke skupinske igre. Kajti medtem ko Tina Gorenjak okoli sebe razprostre plašč težje oprijemljivega hladu, vnese kljubovalnost Mance Ogorevc v prostor več energijskih stanj hkrati. V tekoči gladkosti njenih igralskih duetov in konfrontacij je čutiti določen unikum; njena usta, besede, ki lijejo skoznje, in njen obraz govorijo ves čas usklajeno zgodbo, ki ji je komaj kaj vzeti ali dodati. Larryjeva avtentična človeškost na način Renata Jenčka je igralsko polna žara in intenzivnosti; sama ne sili v ospredje, marveč v svoji dodelanosti preprosto JE. Celostna je prezenca Barbare Vidovič, ki kot "klateška smrklja" Alice vidi dlje od lahkomiselnosti iluzij, zato od življenja ne zahteva veliko. Kot slačipunca nikoli ne prestopi meje dostojanstva, pri odločanju sledi instinktu in dokončnosti, takšno pa je navsezadnje tudi njeno iskanje nežnosti.