Teden kasneje sta se spet pojavila v kavarni, kjer smo se navadno srečevali in sem ju zaman čakal zadnjih nekaj dni. Povedala sta mi, da je Said zaradi strašnega domotožja odšel nazaj k svojim v Oran. V kavarno sta prišla, da bi se poslovila. Začele so se počitnice, nameravala sta oditi v Saint-Tropez, v Avignon in v Vence, kamor so poleti hodili posebneži, ki so radi vzbujali pozornost. Vedla sta se čudno, zdela sta se manj zbrana, celo raztresena, vendar sem to pripisoval neučakanosti, da bi ušla iz nevzdržno vročega mesta. Sam sem se odločil ostati v Parizu, ker sem nameraval obiskati še nekaj knjižnic, dokler se ne bi čez poletje zaprle. Ko bi le sledil instinktu in se tudi sam vrnil na Nizozemsko. Novice in kronika iz francoskega tiska večinoma ne prodrejo prek meje.