Vzporejanje ekstremov, na eni strani Strniša ali Kant, ki sta bila scela statična duhova, in na drugi, recimo, Bruce Chatwin ali Slavoj Žižek, se zdi preveč preprosto. Dejansko nas je velika večina bolj ali manj sodobnih nomadov in vprašanje ni več, ali nekdo je ali ni uspešen zbiratelj točk v programih letalskih družb, temveč kako je sposoben akumulirati okolje in to izkušnjo spremeniti. In tu ni občih pravil. Samodejno težimo s premikanji k ponovitvi, k varnim, preverjenim potem, verigam restavracij in hotelov, k ugodju rahlo variiranega preverjenega recepta. Se temu zoperstaviti, zavestno ubrati neko robno, stransko pot, slediti instinktu, naj bo ta še tako zelo kontradiktoren – to je dejanje, ki, če ima človek kanček sreče in potrpežljivosti, konča tudi v nekem sorodnem jeziku.