Slavni fotograf Robert Capa je nekoč dejal, da "če nam motiv ni všeč, stopimo bližje". Čeprav je takrat verjetno fotografiral kakšno privlačno lepotičko, lahko izrek odlično uporabimo pri fotografiranju arhitekture. Odkrili bomo množico pisanih detajlov, ki so včasih še bolj zanimivi kot sama stavba. Okna, vrata, ograje, balkoni, strehe, okrasi, vse bo dober fotograf podrobno opazoval in v mislih ustvarjal izreze, ki jih bo potem zabeležil na film ali tipalo. Če je stavba visoka ali oddaljena, si pri izrezih pomagamo s teleobjektivom. Poleg razmišljanja o oblikah, linijah in njihovi skladnosti bomo pozornost usmerili tudi k primerni svetlobi. Tista, ki prihaja izza našega hrbta, bo naredila sivo pročelje kraške hiše dokaj neizrazito, v stranski svetlobi pa bo isto pročelje zažarelo v vsej svoji hrapavi lepoti. Pri pokrajini smo ugotovili, da sta najlepši zgodnja dopoldanska in pozna popoldanska sončna luč. V ozkih mestnih ulicah, med visokimi stavbami si s tako svetlobo ne moremo veliko pomagati. Raje počakajmo, da bo sonce nekoliko višje in bo posijalo v pročelja stavb ter tako razsvetlilo ulico. V nekaterih mestih je zelo lepa tudi kombinacija rumenih ali belih uličnih svetilk, ki jih prižgejo v mraku, ter večernega, sivo-modrega neba. Paziti pa moramo na primeren trenutek, da so luči že prižgane, nebo pa še ni pretemno.