Malo jih je, ki jih slastne jagode ne bi privlačile s svojim okusom, vonjem in videzom. Dišeči plodovi gozdnih jagod so sicer nebeško okusni, a kaj ko so tako drobni, da jih naberemo komaj za kakšno pest. Povsem drugačna zgodba je z jagodami na vrtu, če jih le pravilno negujemo in obnavljamo z novimi sadikami. Zdaj je v ponudbi veliko sort, takih, ki rodijo enkrat na leto in so namenjene predvsem tržni pridelavi, in mesečark, ki rodijo vse poletje in so namenjene predvsem vrtičkarjem.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
slastne slasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
privlačile privlačiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
okusom okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
vonjem vonj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
videzom videz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Dišeči dišeč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
plodovi plod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
gozdnih gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
jagod jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sicer sicer členek
nebeško nebeško splošni prislov; nedoločena stopnja
okusni okusen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
a a priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
drobni droben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
naberemo nabrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
komaj komaj splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pest pest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačna drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
z z predlog; orodnik
jagodami jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
na na predlog; mestnik
vrtu vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
če če podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
le le členek
pravilno pravilno splošni prislov; nedoločena stopnja
negujemo negovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
obnavljamo obnavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
novimi nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
sadikami sadika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
ponudbi ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
sort sorta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
takih tak kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
rodijo roditi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
namenjene namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
predvsem predvsem členek
tržni tržen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pridelavi pridelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
mesečark mesečarka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
rodijo roditi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
poletje poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
namenjene namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
predvsem predvsem členek
vrtičkarjem vrtičkar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo in dom
avtor: neznani novinar