Začelo se je s hišnim pozdravom, toda dokaj nenavadnim. "Originalna bavarska klobasa!" je ponosno najavil natakar in k majhni beli pivski klobasi za štiri grižljaje ponudil še zrnato gorčico in zeliščno skuto s hrenom. Potem sva lahko začela zares. Ker je bilo vroče in so komarji že pikali - zato so nam po mizah na vrtu razdelili majhne dišeče sveče - je bila juha mrzla, iz zelene in jabolk, s hrenovim sorbetom. Vem, bere se čudno, toda jesti je bilo prav okusno. Za nadaljevanje pa sva morala naročiti po žensko in moško. Najbrž mojster Grabner krasi krožnike posebej za dame in gospode. No, njena jezerska zlatovčica (da spoznava razliko med domačo, tradicionalno Veitovo kuhinjo in modno kreativnostjo Grabnerja) je prispevala po dva hrustljavo zapečena fileja, ki sta se bohotila na svetlo zelenem pireju iz brokolov, družbo pa so jima delali lososovi ravioli z bogatim okusom po kopru. Sam pa sem Grabnerjevo kreativnost preizkusil še z morske strani. Brez skrbi, nobenih lignjev ni bilo vmes. Kosi fileja morskega vraga so bili v obliki praženca - če gre za zapečen krompir, meso, klobaso in slanino z jajcem, se na tistem koncu imenuje "grestl" -, ki je počival na raguju iz buče, narezane v majhne romboide, in krompirja.