Naslednja gastronomska regija je Notranjska. Tukaj je izbor najbolj reprezentativnih jedi razmeroma reven, kar pa ni nič slabega. Prej je to pozitivna sestavina, saj se posamezno območje po manj nosilnih jedeh tudi lažje predstavlja. Vsaj od Valvazorja in Steinberga naprej imamo odlična pričevanja o sladkovodnem ribolovu na Cerkniškem jezeru, s katerim je Slovenija po Valvazorjevi zaslugi prvič vstopila v evropski svet. Prekajene (dimljene) sladkovodne ribe, pripravljene na različne načine (npr. s fižolom), so zato ena od temeljnih sestavin in posebnost notranjske gastronomije. In res bi si želeli, da ta slovenska gastronomska regija ustrezno okrepi svojo pojavnost in ponudbo tudi v tej smeri. Naslednja notranjska posebnost je hudičeva živalca – polh, ki ga pripravljajo v različnih izvedbah, od pečenega, do obare in golaža. Tamkajšnja kulinarika je prepoznavna še po eni poljščini, in sicer kolerabi, kavli oziroma kavri. Temelj jedi so najrazličnejše kolerabno-fižolne enolončnice (lahko tudi s prekajenimi svinjskimi rebrci), kolerabne juhe s fižolom in krompirjem, tudi kolerabne enolonočnice s fižolom, krompirjem in slanino ter druge kombinacije.