Jožetu Protnerju, kot sam rad pove, pridejo te razprave prav predvsem kot ocenjevalcu vina, saj mu dolgoletna ocenjevanja vin predstavljajo že neke vrste profesionalno hibo. ''Prisluhniti je treba odgovorom in pogovorom, treba je sprejemati tudi nove pobude v pozitivnem smislu in novosti, ki jih predalgajo drugi člani z drugačnimi pogledi,'' pravi. Letos so tako imeli študijo vin iz avstrijske Štajerske in ob tem podatku ne moremo mimo, da se ne bi povprašali, kam bi lahko med svetovnimi ali evropskimi znamkami vin, uvrstili naša, štajerska vina? Člani konventa sicer ne povzdigujejo samo štajerskih vin, s svojim delovanjem želijo le kar se da najbolj vplivati iz lokalnega nivoja in širiti zavest, da so naša vina med najboljšimi, in to lahko zapišemo ali povemo s čisto vestjo. Po Protnerjevih besedah so štajerska vina visoko kvalitetna bela vina, zadnja leta sodijo sem tudi rdeča vina, na čelu z modrim pinotom. V preteklosti je veljalo, da so štajerska vina polsladka in suha vina, k čemer težijo tudi svetovni trendi. Govorimo o zelo kontroliranih izdelkih, odličnih suhih vinih, pri čemer je potrebno poudariti, da štajerska vina glede na svežino in količino kislosti še ne dosegajo povsem kvalitete, ki jo dosegajo odlična švicarska in nemška vina. Naša vina so v najboljšem primeru na srednjeevropskem nivoju primerljiva z alzacijskimi vini v Franciji in avstrijskimi štajerskimi vini, poistovetijo pa se lahko že tudi z vini iz nekaterih nemških rajonov, kajti štajerska vina še niso povsem kontinentalnega tipa. Avstrijska štajerska vina na primer so veliko bolj suha vina kot naša, nenazadnje se pri nas preveč ukvarjamo z različnim jagodnimi in suhimi izbori, premalo pa damo na tekočo proizvodnjo vin, in predvsem iz vin, ki jih je količinsko veliko, narediti visokokvalitetno kapljico, to pomeni suha vina z vsebnostjo devetih gramov sladkorja, in ne s štirimi, kot smo vajeni pri nas. In kakšna bo letošnja letina? Jože Protner: ''Letošnja letina bo izjemna, kar je omogočilo rano cvetenje in dokaj zgodnje zorenje, čeprav je bilo v septembru tudi veliko hladnega in deževnega vremena. Tisti, ki so trgali srednje pozne sorte okoli 10. oktobra, lahko pričakujejo izjemno dobro letino, ker so v tem času kisline v pravšnjem sorazmerju s sladkorjem v grozdju. Dobili bodo sveža, polna, harmonična vina. Lanska letina je bila prezgodnja in takšno je bilo tudi dozorevanje, zato je letniki 2000 precej podoben primorskemu vinu in ni tipično štajerski.