Razvrščanje v cone pomeni potrebo oziroma zahtevo po naravnem sladkorju v grozdju, razvrščanje po abecedi v nižjo cono pa pomeni višje zahteve po naravnem sladkorju. Tako bi razvrstitev v cono C ustrezala, denimo, primorskim vinarjem, kjer raste in dozoreva grozdje z več sonca in ima ustrezno visoko (zadostno) stopnjo naravnega sladkorja, kar je značilnost sredozemske klime. V cono A so razvrščena vinorodna območja severnih dežel, v cono B so razvrščene dežele nekje vmes, denimo Avstrija. Enake naravne pridelovalne pogoje kot sosednja država pa imajo za pridelavo grozdja in vina tudi v Podravju in Posavju, kjer je po sedanji enološki praksi dovoljeno dosladkanje vina. Z razvrstitvijo teh območij v cono C, bi bilo dosladkanje prepovedano. V letih, ko razmere za rast in razvoj vinske trte ter za dozorevanje grozdja niso najboljše (za predelavo v vino ga morajo ponekod delno dosladkati), bi to pomenilo, da bi ga morali v skladu s tržnim redom EU predelati v destilat. Ob letošnji letini, ki ni najboljša, bi to pomenilo, pravijo, da bi moralo v destilacijo vsaj okrog 20 odstotkov vsega pridelka.