Začetek jeseni smo proslavile na priljubljeni točki dolenjskega vinorodnega okoliša. V vasi Gabrijele, znani po delovnih ljudeh, ki živijo z naravo, nas je pričakala gostiteljica Marta s pomočnicama. Od vaškega napajališča »Pri koritu« in perišča »klen« smo se peš odpravile do Karličeve zidanice. Prijazno nas je sprejel Martin mož Branko. Ob paleti priznanj za cviček in laški rizling smo imele degustacijo ter zobale sladko grozdje. Predsednica kluba nas je seznanila s podrobnostmi 10. obletnice kluba, ki je bila 6. novembra. Ogledale smo si lahko tudi lepo izdelana vabila za goste. Sicer pa je bil vrhunec dogajanja usmerjen v kulinarične dobrote Karličeve kuhinje. Ob neponovljivih okusih različnih dobrot smo se s hvaležnostjo in prepolnimi želodci poslovile. Do parkiranih avtomobilov nas je vodila romantična mesečeva svetloba, pa tudi kolegici sta z žepnima svetilkama poskrbeli za varen korak. V dvojicah in trojkah smo prijateljsko čebljale in podoživljale najlepše vtise srečanja. Že Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske dejal: »Kjer ni vina, pravijo, ni veselja!« Temu bi še dodala: »Kjer ni prijaznih in gostoljubnih ljudi ter cvička, sinonima Dolenjske, ni prijateljev.« Hvala, Marta, hvala, družina Karlič!