Pri trti ločimo star les, dveletni in enoletni les, ki je roden (razen jalovk). Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati pri rezi, je prepoznavanje teh treh vrst lesa. Trta rodi na enoletnem lesu, ki se nahaja na dvoletnem, medtem ko enoletne rozge, ki izhajajo iz starega lesa, praviloma niso rodne, kar pa ne pomeni, da so povsem neuporabne. Uporabimo jih pri obnovi vzgoje, majhen čepek, ki ga vsako leto pustimo nizko pri tleh, pa nam lahko reši trto, če v hudem mrazu zgornji del pozebe. Večje vzgoje režemo navadno krajše na reznike in čepe, še posebej v za trto manj primernem okolju. Tako režemo tudi trse, ki so v slabem stanju zaradi bolezni, suše in podobno. Če pustimo daljši les, bo pridelka sicer več, a ne bo dozorel. Kadar je poletje sončno in je tudi september tak, bo tudi na daljših šparonih sladko grozdje, kislo vreme pa nam bo dalo grozdje, ki bo šlo težje v promet.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pri pri predlog; mestnik
trti trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ločimo ločiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
star star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
les les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dveletni dveleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
enoletni enoleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
les les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
roden roden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
razen razen predlog; rodilnik
jalovk jalovk samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Prvo prvi vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, imenovalnik
pravilo pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
upoštevati upoštevati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
pri pri predlog; mestnik
rezi rez samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prepoznavanje prepoznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
teh ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
treh trije glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, rodilnik
vrst vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
lesa les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Trta trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
rodi roditi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
enoletnem enoleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
lesu les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nahaja nahajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
dvoletnem dvoleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
enoletne enoleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
rozge rozga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
izhajajo izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
starega star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
lesa les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
praviloma praviloma splošni prislov; nedoločena stopnja
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
rodne roden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ne ne členek
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
neuporabne neuporaben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Uporabimo uporabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pri pri predlog; mestnik
obnovi obnova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vzgoje vzgoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
majhen majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
čepek čepek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
vsako vsak celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nizko nizko splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
tleh tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
pa pa priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
reši rešiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
trto trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
v v predlog; mestnik
hudem hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
mrazu mraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zgornji zgornji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pozebe pozeba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Večje velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, tožilnik
vzgoje vzgoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
režemo rezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
krajše kratek splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
reznike reznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
čepe čep samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
za za predlog; tožilnik
trto trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
manj manj splošni prislov; primernik
primernem primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
okolju okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
režemo rezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
trse trs samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
slabem slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
stanju stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
suše suša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Če če podredni veznik
pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
daljši dolg splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
les les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pridelka pridelek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sicer sicer členek
več več splošni prislov; primernik
a a priredni veznik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dozorel dozoreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poletje poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
sončno sončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
september september samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
na na predlog; mestnik
daljših dolg splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, mestnik
šparonih šparon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
sladko sladko splošni prislov; nedoločena stopnja
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
kislo kisel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
vreme vreme samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dalo dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
šlo iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
težje težko splošni prislov; primernik
v v predlog; tožilnik
promet promet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Revije
naslov: Moj mali svet
avtor: neznani novinar