Sklicevanje na Drnovškovo vladanje, ko gre za vprašanja ustavnega reda, je zame slaba šala. Opredelitev njegove vlade, da je članstvo v malteškem redu (ali kateremkoli takšnem in podobnem združenju) posameznikova osebna odločitev, ki ne vpliva na položaj in izvrševanje nalog tistih, ki so zaposleni v državni upravi RS, po mojem mnenju ni sporna samo državnopravno, temveč tudi etično. Vsake osebne odločitve pač ni mogoče opravičiti in sprejeti. In osebne odločitve imajo konsekvence. Osebnost odločitve ni bela karta, ki odvezuje od delovanja v skladu s pravili in zakoni. Osebna odločitev za članstvo v malteškem redu in zaobljuba, preprosto rečeno, da bo član izpolnjeval poslanstvo tega suverenega reda, postavlja člana (ki bi obenem hotel biti visoki državni funkcionar neke druge suverene entitete) v položaj, v katerem se bo moral pogosto odločati med dvema jurisdikcijama, ter v primerih, ko si bosta nasprotovali, prelomiti eno do svojih priseg. Katero, je konec koncev vseeno. Ni pa vseeno, da je mandatar vlade (če že misli, da je kandidatura vseh njegovih potencialnih ministrov pravno dopustna) pripravljen ustoličiti krivoprisežništvo in verolomstvo.