Goa in Gokarna, Indija. Legenda pravi, da je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih indijska goanska obala hipijevski raj. Svobodna cona, mamila, razvrat, zgolj in samo love and freedom. Hepi hipi. Ampak iskanje višjih ciljev, smisla in duhovnega razsvetljenja je dober biznis. Če se na to cepi še tehno kultura, je jasno, da je dandanes sto kilometrov goanske obale že skoraj vzel hudič. Tako bi lahko označili nenadzorovani urbanistični kaos, katerega razlog je podivjani paketni turizem. Zaradi izjemno nizkih cen Goa privlači trume uporabnikov agencijskih storitev, prepoznavnih po jogurtni polti in vedno pogosteje po okorni hoji, posledici debelega vampa znamenja zahodnjaškega preobilja. Svoje prispeva še slab glas, ki seže v deveto indijsko vas. Nemoralno razkazovanje gole kože je domače agencije prisililo k organiziranim ekskurzijam skupinskega »zgražanja«, beri voyeurizma če stranke ne vidijo golih zahodnjaških jošk, agencije vrnejo denar. Da o pregovornem raju za narkomane sploh ne govorimo. »Čudesa« zahodne civilizacije privlačijo horde indijskih turistov. Zaradi tradicionalnega nagnjenja k alkoholiziranju so v Goi, ki je katoliška dežela in nekdanja portugalska kolonija, v nasprotju s hindujsko Indijo, kjer je alkohol uradno več kot le moralno zlo, cene alkohola, dostopnega dobesedno na vsakem koraku, zelo nizke. Tudi to je razlog povečanega pritoka domačih turistov v času globalizacije, ko popušča pritisk tisočletnih vrednot.