Jedla sem iz "tank torbe", kjer so bili vedno sveže ali manj sveže jabolko, konzerva tunine, kos bolj kot ne izmučenega kruha in morda še kaj. To je bila hrana, ki se je ujemala z razkošjem "zložljive hiše". V ljubezenskim motelih Južne Amerike se nisem prehranjevala, ker mi je šlo že tako na bruhanje. V Kanadi imajo najboljšo skutino torto na svetu, na Japonskem sta me očarala predvsem postrežba in dejstvo, da je vsak obrok pripravljen iz velikega števila različnih jedi – teh je tudi po trinajst ali več. Nasploh mi je prehranjevalna kultura surovih rib segla globoko v srce in tam tudi ostala.