Da je odbojkarska publika v Italiji izjemno gostoljubna, je dokazal že dogodek uro pred tekmo. Takrat so iz slačilnic na ogrevanje prvi pritekli gostje, ki pa jih je namesto žvižgov pričakal gromek aplavz takrat še maloštevilčnih gledalcev. A do začetka dvoboja, ki so ga domači ljubitelji odbojke zavoljo tega, ker je šlo za sploh prvega v zgodovini kluba med evropsko elito, pričakovali podobno nestrpno kot žena svojega mornarja, ki se vrne z nekajmesečne plovbe, so se tribune zapolnile skoraj do zadnjega kotička. Vzdušje v prekrasni dvorani PalaTrento, ki je stara toliko kot klub (komaj osem let), je bilo tako zares veličastno, četici slovenskih novinarjev pa je živce rahljala le organizirana skupina navijačev Trentina. Ti so imeli svoje številne bobne pripravljene le kak meter stran od njih, zato je bil občutek tak, kot bi jih nekdo vseskozi z vso silo tolkel po glavi.