• Otroci pripoveduje, kaj najraje delajo skupaj s svojim očkom, kdaj je najbolj vesel (tudi žalosten, jezen, zabaven ipd.). Povedo, kaj bi radi znali tako kot očka in kaj bi si želeli, da bi počeli skupaj z očkom, pa še niso nikoli. Pripovedujejo o različnih dogodivščinah, ki so jih doživeli skupaj z očkom in so jim ostale še posebej v spominu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pripoveduje pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
najraje najraje splošni prislov; presežnik
delajo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
očkom očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
vesel vesel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
tudi tudi členek
žalosten žalosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
jezen jezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zabaven zabaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ipd. ipd. okrajšava
Povedo povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
znali znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
očka očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želeli želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
počeli početi glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
očkom očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
pa pa priredni veznik
še še členek
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
Pripovedujejo pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
o o predlog; mestnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
dogodivščinah dogodivščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
doživeli doživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
očkom očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
ostale ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
spominu spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: neznani naslov
avtor: neznani avtor