Očitno. Za poslanca turškega parlamenta sem bil prvič izvoljen leta 1973, ko sem bil v zaporu. Leto pred tem je turška vojska ubila brata Abdurahima. Njegov sedež je potem na nadomestnih volitvah pripadel meni. Petkrat sem bil član parlamenta. Toda ko je bila vojska na oblasti, sem moral po vsakem mandatu v zapor, kjer sem skupaj prebil pet let in pol. Najhuje je bilo v osemdesetih letih. Takrat so zaprli tudi starejšega brata, ki se sicer nikoli ni ukvarjal s politiko. V ječah je bila tedaj tako rekoč vsa družina, celo nečaki in nečakinje. Nekateri sorodniki so sedeli tudi po deset let. Ker smo bili ena najbolj znanih družin v regiji, smo bili pogosto tarča oblasti. Toda to se je dogajalo vsem Kurdom. Težko boste našli družino, ki jim turška vojska ni pobila ali zaprla nobenega svojca.