Urška ima tudi sedemletnega sina; ko je rodila, je bil Špas teater star tri leta. Porodniški dopust? "En mesec," se grenko nasmehne. "Rodila sem septembra, in ker se oktobra začnejo predstave, sem imela že med porodniškim dopustom nekaj sestankov." Malega Žigo je pazila Urškina mama in ona pravi, da danes, ko pogleda nazaj, to obžaluje. Želi si, da bi več časa posvetila otroku, saj pravi, da sta skupaj prebila premalo časa, da bi se lahko povezala in navezala drug na drugega."Žiga je imel očka in babico, ni mu bilo hudega; težko je bilo meni, ko sem ga morala puščati doma." Za tem je Urška več časa preživljala s svojim malčkom in pravi, da se danes čudovito razumeta. Njeno delo je zahtevno in prizna, da je imeti družino ob takšni službi res težko. Včasih si želi, da bi prisluhnila starejšim, bolj izkušenim, ne pa za vsako ceno rinila v lastno izkušnjo. "Dejstvo je, da imajo več izkušenj in več vedo," zmaje z glavo. Vse izkušnje so dobrodošle, a če se česa naučiš od drugih, je prav toliko vredno.