ni prevzem oblasti, ampak široka podpora liberalnim vrednotam in najboljšim praksam. Mi oblasti ne vidimo kot cilj, pač pa kot sredstvo za dosego cilja – nujnih sprememb, da bi jutri vsi živeli bolje. Politično pa bomo delovali v novi stranki Liberalci. Kaj pa v praksi? Volitve bodo kmalu. Lahko kaj napoveš, izraziš svoje 'želje' ali 'hotenja'? Kaj bi bilo po tvojem 'najbolje'? Letošnje volitve bodo zmagoslavje forme nad funkcijo. Zgodila se nam bo puhlost in praznoglavost Barracka Obame. Volilke in volilci si želijo sprememb, niso pa še pripravljeni na to, da bi se kaj tudi zares spremenilo. Liberalizem in libertarstvo se bo letos skušalo zlorabiti, da bi se eden izmed (obeh protireformnih) blokov predstavil kot »blok sprememb«, pa čeprav jim notranja strankarska struktura in interesi njihovega članstva tega ne dopuščajo. Občasno bodo ti poskusi uskladitve reformne retorike z željami članstva prav komični. Denimo piarovci Boruta Pahorja si že izmišljujejo popolnoma nov jezik, da bi opisali klasične liberalne koncepte kot nekaj socialnodemokratskega. Tako ne govorijo o majhni in učinkoviti državi (kar je slabo in neoliberalno), ampak o vitki in pametni državi (kar je dobro in socialno). Kučan pa govori nujnosti avtonomije podsistemov in prenosa avtonomije na akterje podsistemov, kar je pravzaprav temeljni argument za privatizacijo. Mislim, da se bodo v teh teoretskih konceptih izgubili in jih na koncu nihče več ne bo razumel. Ne glede na to, kdo zmaga, pa bomo namesto reform dobili medijsko zelo odmevne mini ukrepe za zagotavljanje solventnosti in likvidnosti temeljnih podsistemov. Podobno, kot se je zgodilo leta 2004. Do leta 2012 bo prišlo do zloma vsaj enega podsistema – večina nas stavi na zdravstvo. Leto 2012 bo za Slovenijo leto sprememb. Kakšen bo naslednji slogan Libertarca? Jaz bi se odločil za: »Kdor ni z nami je za nami,« toda mladostnikom, ki bodo prevzeli blog, bo najbrž bolj všeč kaj drugega.