Postalo je nekoliko glasneje in gosteje, ne more več hoditi samo naravnost, čeprav se povečini umikajo njemu, mogoče daje vtis, da jih ne vidi, ali pa vidijo kaj drugega. Mladi ljudje hodijo z njim in ga prehitevajo, nekateri prihajajo iz tiste smeri in razpravljajo o njej, vsi v svojem dialektu. Ne zgleda, da bi se počutil bolj med svojimi, vendar tudi kaj posebno ne izstopa. Čez cele stopnice nategujejo svoje cigarete in skušajo uživati v njih, se pomenkujejo in kličejo. Na robu pločnika so verige zaklenjenih koles, med drevesi, ne, ker bi bili okoljsko osveščeni, ampak ker ima fakulteta parkirnega prostora samo za profesorje in še to le za zaslužne. Očitno je, da tu humanistični študiji vztrajajo pri ohranjanju pomembnih razlik med katedrom in klopmi.