Letošnji pogovori med Lojzetom Peterletom in Marjanom Podobnikom o duševni kondiciji slednjega so postavili na stran marsikatero vprašanje, ki zadeva usodo Slovenije. Peterletove besede o Podobnikovem duševnem zdravju bi bile sicer lahko precej vplivne, posebej še, če vemo, da so v neki državi pred časom celo vrgli z oblasti vladarja, pri katerem so nasprotniki "ugotovili" neprištevnost. Vendar ob Peterletovi medicinsko obarvani zgovornosti na rovaš Podobnika bode v oči predvsem vprašanje, kako močno je Slovencem že uspelo razviti politično kulturo in kulturo medsebojnega pogovora. Videti je, da v medsebojnih obračunih nemalokrat zmanjka pomembnih podatkov, zato v vsaki novi rundi medsebojnega besednega spopada prihajajo v obtok vedno novi očitki. Tako sčasoma postanejo nepomembni pravi vzroki za začetek spora, napadalec (običajno ta) pa skuša očrniti žrtev, kolikor le more. Pri tem ni nič čudnega, če se vsa začetna vzvišena razprava o svetovnih temah prevesi v navadno gostilniško zmerjanje dveh ali več ljudi, ki so odvrgli svetniški sij izvoljenega predstavnika ljudstva ali avreolo kakega drugega plemenitega vseveda. Ampak ta lahkotnost obtoževanja - recimo ji stopnja politične kulture - tiči v narodu, je kot dedna, mar ne? Kako doživljate in pojmujete politično kulturo na Slovenskem? Na to se je osredotočila tudi današnja anketa.