Da se ne bomo slepili. Najboljši slovenski atleti in atletinje so profesionalci. To je njihov kruh in to je njihova služba. Tekmovalna kariera najboljših je kratka in v tem času morajo iztržiti čim več oziroma si zagotoviti primerno pozicijo, s katere bodo lahko izhajali tudi pozneje. Med profesionalce lahko uvrstimo kar celo slovensko atletsko reprezentanco, na vrhu pa je v tem trenutku - tako po zaslužku kot rezultatih - Jolanda Čeplak. Individualni športniki in športnice malce drugače gledajo na reprezentanco oziroma obveznosti kot športniki v kolektivnih panogah. Tudi naše tenisačice dobijo za nastop v pokalu federacij določeno nagrado, lahko pa se spomnimo, koliko težav je bilo, da so sploh uskladili vse skupaj. V atletiki še ni urejeno tako, da v času reprezentančnih nastopov ne bi bilo drugih mitingov, v nekaterih drugih športih pač je. Vprašajmo se, ali bodo vse ostale reprezentance v Carigradu nastopile z vsemi najboljšimi, tudi tistimi, ki računajo na kolajne na olimpijskih igrah. "Sem med boljšimi atletinjami v svetu in uživam določen ugled. Ne pustim se, da me nekdo tako daje v nič in me blati ter mi celo grozi. Imam svoje dostojanstvo, ki si ga ne pustim vzeti. Tudi pri Playboyu so si zamislili, da bi se slikala za njih, in mi ponudili trideset tisoč ameriških dolarjev, pa sem ponudbo gladko zavrnila. Tega mi res ni treba, da se do mene tako obnašajo," pravi Jolanda. Kar naj se tisti, ki bi morda celo želeli suspendirati Jolando iz slovenske reprezentance (za katero je v preteklih letih nastopala v evropskem pokalu), spomnijo, da so Jolandi Grki celo ponudili državljanstvo, in to pod njenimi pogoji nastopanja. Pa še finančno bi se ji verjetno bogato obrestovalo. Pa Jolanda ni šla med Grkinje. Še vedno bo v Atenah nosila modri dres Slovenije in, upajmo, osvojila celo zlato kolajno, s katero se bodo funkcionarji atletske zveze lahko na vsa usta hvalili po vsem svetu, kjerkoli pač že bodo in v kateremkoli odboru pač že so. Ne bodimo neumni in ne pljuvajmo v lastno skledo. Zakaj smo (ste) Slovenci tako samouničevalni? Namesto da bi "izkoristili" Jolando Čeplak, ki bi bila ob sposobnem menedžerju "kokoš, ki nese zlata jajca", in bi si lahko atletika za nekaj let nabrala dovolj sredstev za delo vseh pogonov, od vrtcev do profesionalcev, jo skušajo blatiti in onemogočati. Nekaterim je očitno bolj všeč, da smo povprečni, majhni in nezanimivi, saj se za nekoga, ki ne zbuja pozornosti, nihče ne zanima, in tako lahko tisti skrije ali zamolči vse svoje napake. Predvsem za otroke, ki so pripravljeni trdo delati in se ukvarjati z atletiko, si želimo, da bi bilo čim več Joland, Brigit, Britt, Alenk, Maticev, Gregorjev, čim več velikih zvezd in čim manj takšnih funkcionarjev, ki so sami sebi zadosti.