staršev, si jo pa vendar podzavestno želi. V demokratični družini starši ohranjajo avtoriteto tako, da odraščajočega spodbujajo k samostojnemu vrednotenju in spoštovanju lastne osebnosti. Zelo pomembno je”, trdi dr. Štumpf, “da starši zaupajo odraščajočim pri družinskih odločitvah.” Vse bolj pa smo priča spremembam, ko so otroci vedno bolj podvrženi vzgoji oz. ne vzgoji računalnika in interneta. Menda se mladi zatekajo k tehnologiji in novemu načinu sporočanja zato, da bi na neki način zapolnili vrzel, ki jo je v družini povzročila odsotnost očeta, ki “je cele dni v delavnicah ali kje drugje in ni zato navzoč pri vzgoji.” Posameznik se tako znotraj družine osvobaja krvnih vezi, odgovornosti, tradicije: potopljen je v posplošeno čredništvo in si prizadeva le za individualno srečo in blaginjo, za kult samouresničevanja in avtonomijo, kar mladim povzroča nesposobnost pri perspektivnem načrtovanju življenja: vse manj je posledično poguma za zakonsko odločitev in vse več je prepuščanja trenutnim razpoloženjem. Dr. Štumpf je zato opozoril na pomen dialoga med zakoncema, da sta si lahko v življenju brez prestanka drug drugemu mož in žena: le tako bosta otroke vzgojila v prizadevanju za družinski in družbeni čut. Starši morajo otroku posredovati pravilno razmerje med svetom in krščanskimi vrednotami, med katerimi ni prepada, a spojene so z močno vezjo ljubezni za skupnost, bodisi župnijsko kot narodno. Otroka je treba vzgajati v poštenosti, v tem, da je krščanstvo možnost srečanja s Kristusom, ki živi v svoji Cerkvi. Pomembna so torej srečanja, kot je bilo nedeljsko, saj se takrat rojeva okolje, v katerem družinski člani “najdejo svoj resnični krščanski poklic”. Igor Gregori di pomiritev in zaupanje, da bodo uspešne molitve za Črtomirovo rešitev. Ko edini preživeli med pogani, Črtomir, sreča ljubljenko in ga ta skuša prepričati v pravilno izbiro krščanske vere, se v verzih odvija celoten proces spreobrnjenja. Črtomira mučijo dvomi v pravilno izbiro svoje ljubljenke in se šele po pogovoru s spreobrnjenim misijonarjem dokončno odloči za krst pri slapu Savice. Tam doseže svoj notranji mir in odide v Oglej, kjer postane misijonar in med Slovenci “do smrti tam preganja zmot oblake”. Prisotni smo predavatelja nagradili z dolgim aplavzom in res smo hvaležni za enkraten večer, ki se je kot običajno zaključil s skromno zakusko in družabnostjo. n.k. menu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naše notranje prizadevanje se na zunaj izraža v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer pišejo trije evangelisti (prim. Mt 4,1-11, Mr 1, 12-13 in Lk 4, 113). Strogi post je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek. Namen posta ni prvenstvo v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve.