V Belfryu pred dvema letoma 15,5:12,5 za Evropo, leta 2004 pa kar 18,5:9,5, kar je šok, ki ga Američani zlepa ne bodo pozabili. Šok desetletja, so ob strahotnih kritičnih napadih pisali mediji. Bolje bi bilo šok desetletij, v 77-letni zgodovini Ryderja cupa takšne kalvarije ameriški golf še ni doživel. Evropejci so seveda kot ponoreli dvignili in družno nosili ogromno modro Evropejko s 25 zvezdicami, za njimi pa so seveda hiteli organizatorji z Irske z vabilom za leto 2006. Brez šampanjca seveda ne gre, tudi kapetan Bernhard Langer, izraziti abstinent, ga je tokrat cuknil in se proti svoji navadi široko razgovoril: "Bog nam je dal moč, njemu sem hvaležen, seveda so fantje igrali kot na krilih, in zagotovo smo Ryderjev cup dvignili doslej na najviš jo raven. Ekipa je bila izjemno izenačena, ob pravem času smo vzdržali tudi najhujši pritisk, zadihali smo kot eden subjekt, in rezultati so tu." Evropejci so kar naprej kot omotični ob velikem navdušenju in ob kar obilni žetvi šampanjcev potem izrekli tudi nekaj močnih: "Lahko bi nastopili tudi z 20 igralci in kljub temu zmagali..., vsak je igral za drugega in ne samo zase... naša duševna moč je tokrat slavila..." No, cena Evropejcem je v svetovnem golfu še kako porasla, in to je najbrž poleg moralnega zadoščenja tudi največji dobiček za vsakega izmed izbrane dvanajsterice, ki razen dnevnic in skromne žepnine niso dobili nagrad, v spomin so prejeli le miniaturno inačico Ryderjevega pokala. Med prvimi, ki so čestitali zmagoviti Evropi, je bil angleš ki dvor, vrh EU iz Bruslja, prilegla pa se jim je tudi čestitka ameriškega predsednika. Ryderjev cup je sicer po ocenah spremljala več kot poldruga milijarda ljudi po vsem svetu.