Res je že nizkotno, kako še vedno vlada stereotip, da mogočne svetovne države samo izkoriščajo države tretjega sveta, da v arabskih državah zaradi nafte samo ležijo v pesku pod palmami in nič ne delajo. Te dni so v Veliki Britaniji v nekem skladišču našli tisoče dokazov o plodnem sodelovanju v obojestransko korist in blaginjo, ki je posledica zgolj trdega in zagnanega dela. V glavni vlogi sta britanska korporacija za izvoz orožja BAE in savdski princ Turki bin Nasser. Princ Turki, ki je sicer po naključju zet savdskega obrambnega ministra, bi glede na novonastali položaj po poroki (čista ljubezen je bila v igri) res lahko samo posedal v častni loži na dirkah kamel, ki jih jahajo v Savdsko Arabijo prodani pakistanski otročički, in srebljal čaj, a je dejal, da bo živel od dela svojih desetih prstkov. Vse svoje znanje in prefinjen občutek za poslovnost je ponudil domovini, za katero je nakupoval vojaška letala in ladje. Glede na veliko ponudbo po svetu to res ni bilo enostavno. Treba je bilo veliko potovati, otročički so bili brez očija, žena osamljena, veliko noči je prebedel na pogajanjih, testiral je orožje in na koncu je za dobavitelja izbral BAE, ki je v desetih letih dobrega kupca nagradila s skromnimi 60 milijoni funtov. Pa naj zdaj še kdo reče, da transnacionalne korporacije skrbijo samo za svojo rit in da samo izkoriščajo države tretjega sveta. In kaj ima, razen načetega zdravja, gospod princ od svojega garaškega dela in gospodinjskih prihrankov? Ima le skromen vozni park dvestotih avtomobilov. Ima tudi letalo, boeing, da ne bi slučajno potoval na državne stroške, in skromno jahto z imenom Sara. Navaden smrtnik bi s tem še nekako shajal, toda princ Turki še naprej pridno dela. Razumljivo, kajti, si predstavljate, koliko registracij in obveznih ter kasko zavarovanj mora plačati na leto, koliko bencina gre za vse te avte, pa letališke pristojbine, servisiranje jahte in letala. Ker pa se princ, kamorkoli pride, rad počuti kot doma, si je kupil graščino na Beverly Hillsu ter "malo večje" vile v Riadu, Barceloni, Londonu in Daranu. Da pa ne bi vil poškodovali prinčevi razigrani otročički in zapacali nekaj milijonov evrov vrednih preprog, se družina raje potika po različnih hotelih. Ker jih princ ni mogel plačevati sam, mu je z veliko razumevanja priskočila na pomoč BAE z drobižem iz posebnega sklada, imenovanega "Namestitveni servis in pomoč za čezmorske goste"(!?). Za prinčeve nočitve v v newyorškem hotelu Plaza je BAE plačala 70 milijonov tolarjev, za poležavanje ob bazenu v Hiltonu na Beverly Hillsu so londonski poslovni partnerji plačali 36 milijonov tolarjev, prinčev obisk Cannesa in spanje na trdih posteljah v Majesticu je BAE podprla s 35 milijoni tolarjev, nočitev v kairskem Marriotu pa je stala bednih 11 milijonov tolarjev. Tudi soproga, princesa Nura, je med rimskimi počitnicami iz svoje skromne žepnine plačala samo liftboje in nosače kovčkov, hotele, večerje in prevoze pa je podprla BAE s 23 milijoni tolarjev. BAE je z nekaj sto milijoni tolarjev poskrbela tudi za to, da je princ in očka Turki ob vrnitvah z dolgih in napornih potovanj domača vrata odpiral z nogo! Se pa res ne spodobi, da bi se v objem družine vračal "praznih rok".