‘Karkoli je treba. Samo povej mi kaj, o božanska gospa. Če je potrebno, se bom zavoljo svojega moža odrekla tudi lastnemu življenju.’ Boginja mi je nato zaupala, da moram spati z drugim moškim. ‘Tako bo prerana smrt, ki grozi tvojemu možu, prešla na drugega. Tvoj mož pa bo dočakal visoko starost.’« Med govorjenjem je ljubimcu skrivaj pomežiknila in namignila na moža, ki se je skrival pod posteljo. Ljubimec je spoznal, kaj se dogaja in se na široko nasmehnil. Žensko je objel in stopila sta radostim ljubezni naproti. Ko sta zaključila, se je iz skrivališča prikazal mož in ju začel slaviti zaradi njune nesebičnosti. »Draga žena, tako vdana si mi! Vam, plemeniti gospod, pa dolgujem svoje življenje.« Oba si je poveznil na ramena in se odpravil po mestu, opevajoč njune slave. ~ Nauk: Bedak bo dopuščal prav vsako nemoralnost. ~ »Vidite, bedak samo opazuje odvratna dejanja, ki se mu vršijo pred nosom, ukrenil pa ne bo ničesar,« je zaključil Rdečeok. Zazrl se je v Razbijača: »Gospodar moj, nikar ne upoštevajte nasvetov, ki vam jih delijo bedaki. S tem si boste priklicali samo uničenje.« Toda Razbijač je že padel pod vpliv besed svojih ministrov. Naročil jim je, naj Dolgoživa poberejo in ga odvedejo k njihovi gorski pečini. Takrat pa se je spet oglasil Dolgoživ: »O, mogočni čuk! Le kaj vam bom jaz, pahnjen v tako žalostno stanje? Bolje, da umrem. Prosim, zakurite ogenj, da se vržem vanj.« Rdečeok je hitro spregledal, da vran kuje zaroto. Nasmehnil se je in pripomnil: »Toda zakaj bi se radi zažgali, plemeniti gospod?« »Veste, Krilač me je zaradi čukov pahnil v to nesrečo, zato želim svoje telo žrtvovati in se v prihodnjem življenju roditi kot čuk. Takrat se mu bom lahko maščeval!« »Ah, tvoje besede zvenijo kot nektar, pomešan s strupom,« je odvrnil Rdečeok. »Zvenijo prijetno, skrivajo pa grozovit namen. Kakorkoli že, nikdar ne boš mogel postati čuk. Po naravi si vrana in tako bo tudi ostalo. Naj ti to ponazorim z zgodbo o mišji deklici.«