Dva zakrinkana lika splezata čez balkon v hišo. Ovita sta v črna plašča s kapuco in videti je, da naju bosta s sestro mučila. Sestra se skrije pod posteljo, vendar jo z metlo zbezata ven in jo mučita. Potem sem na vrsti jaz. Vodja me porine ob zid in mi pred obrazom začne čarati z rokami. Medtem njegov pomagač na steno nariše skico, in ko jo vidim, rečem (da bi se zdela prijazna): “O! Dobro ste narisali!” In naenkrat ima moj mučitelj plemenito glavo umetnika in ponosno reče: “Ja, prav res!” ter si začne čistiti očala.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, tožilnik
zakrinkana zakrinkan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
lika lik samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, tožilnik
splezata splezati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
čez čez predlog; tožilnik
balkon balkon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; tožilnik
hišo hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ovita ovit deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, dvojina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
v v predlog; tožilnik
črna črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, dvojina, imenovalnik
plašča plašč samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
kapuco kapuca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
naju jaz osebni zaimek; 1. oseba, dvojina, tožilnik
bosta biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
s z predlog; orodnik
sestro sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
mučila mučiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
Sestra sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
skrije skriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pod pod predlog; orodnik
posteljo postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
vendar vendar priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
metlo metla samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
zbezata zbezati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina
ven ven splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
mučita mučiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
vrsti vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
jaz jaz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Vodja vodja samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
porine poriniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ob ob predlog; tožilnik
zid zid samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
pred pred predlog; orodnik
obrazom obraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čarati čarati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
rokami roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
njegov njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine
pomagač pomagač samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
steno stena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nariše narisati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
skico skica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
ko ko podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
vidim videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
rečem reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdela zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
prijazna prijazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
O O samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
narisali narisati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
In in priredni veznik
naenkrat naenkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
moj moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina
mučitelj mučitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
plemenito plemenit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
glavo glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
umetnika umetnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ponosno ponosno splošni prislov; nedoločena stopnja
reče reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ja ja členek
prav prav členek
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
ter ter priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čistiti čistiti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
očala očala samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Človek in njegovi simboli
avtor: neznani avtor