No, pa greva, sem vzdihnila. Čeprav se bile počitnice, prostora v hotelih na smučiščih ni bilo težko najti. Ko sva prišla v recepcijo, je smrkavček prinesel skozi vrata umazano kepo snega in jo kazal svojemu očetu, receptorka pa je histerično zavpila: »Kje si dobil sneg? Takoj ga nesi nazaj!« Zdelo se mi je, da je to slab znak. In je res bil. Na smučišču je bila skrbno zlikana zaplata snega, ki pa ni bila niti dolga niti široka. »Prijatelj je že na prvi vožnji zapeljal na zemljo, naredil trojni salto in zdaj ga krpajo v bolnici,« je vzdihnil smučar, ki mu je pot kar lil spod kape, sonce je namreč žgalo kot vrag. A res, je rekel cenjeni soprog in predlagal, da greva nazaj v hotel na kozarček šampanjca. Zares morava proslaviti, da sva se končno spravila na zasluženi dopust.