Naslednje mesto, ki sva ga obiskala, potem, ko so naju oropali, je bilo Cienfuegos. Do tja sva se peljala, najprej z vlakom do Sante Clare in nato, ob treh ponoči, sva dobila prevoz na prikolnici kamiona do ob morju ležečega mesteca, oddaljenega sto kilometrov. Privoščila sva si počitek (tudi ker sva bila skoro brez denarja) in se podajala na enodnevne ture okoli mesteca ter okušala nočno življenje. Tu sem se šele zavedel, da rum, ki ga pridelajo iz sladkornega trsa, ni samo narodna pijača, znana po vsem svetu, temveč tudi koncentrat kubanskega duha. Ko ti ga postrežejo z ledom in raznimi sestavinami, se spremeni v najboljše koktajle kot so Mojito, Daiquiri in Cuba Libre. Če uživamo rum s prižgano cigaro, pa se lahko že kosamo s Kubanci! Cigare lahko kupimo v trgovinah ali pa na cesti. Ni mi treba posebno poudariti, da so veliko cenejše cigare ki jih kupimo od mladeniča. Škatla s petindvajsetimi cigarami stane tu pri nas tudi 80.000 Sit, na cesti pa 4.000 Sit. Toda pozorni moramo biti, da ne kupimo prej posušenih in nato skrbno zavitih banan! Kupimo lahko tudi krasne ogrlice iz koral. Toda tudi v tem primeru nam lahko prisrčni in vedno nasmejani mulc proda steklo! Proti večeru pridejo na dan tudi prodajalci ruma. Najslabša vrsta ruma odlične žganjarne Havana Club stane v trgovini lahko tudi tri dolarje. Na cesti dobimo steklenico neznane firme za deset centov. Nisem razumel, ali ga Kubanci kupujejo, da bi ga pili ali pa da bi ga uporabili kot gorivo!