V hiši, v kateri živi, ni bilo nikoli vode in elektrike. Naš gostitelj se še danes rad pohvali, da je za sedemdeseti rojstni dan od nekoga dobil novo petrolejko. Zdi se, da sam ne opaža, da je tudi ta že začela razpadati, in prav tako ne, kako skromen je njen plamen, saj skoraj ne daje več svetlobe. Franc si pomaga s starimi baterijami. Vodo za kuhanje si iz bližnjega potoka prinaša v majhni posodi za vodo in steklenici, ki sta povezani z vrvjo, tako da si ju lahko obesi okoli vratu, ali si ju naloži v majhen nahrbtnik. Izvir, ki je od hiše oddaljen kakšnih deset minut hoda, je usahnil. Občasno mu vodo prinese nečak Janez Polak, ki živi v sosednjem Gornjem Vrhu. On je tudi edini, ki skrbi za strica. Franc se včasih odpravi k njegovi družini, kjer poje kaj toplega, res pa je, da potrebuje do njihove hiše dobro uro hoda.