Pa Pepca pred okupatorjem še ni imela miru. Neke noči so Italijani podtaknili ogenj v njeni hiši in komaj so si vsi, ki so v njej spali, rešili gola življenja. V plamenih je ostala breja krava in prašič se je spalil v svinjaku. Po italijanski kapitulaciji se je Rudi peš vrnil iz internacije in do konca vojne ostal pri partizanih, kjer je skrbel za konje glavnega štaba. Najmlajši Pepcin brat Polde, ki je živel pri sestri Lojzki v Gotni vasi, pa si je nekako našel pot v Avstralijo. Tam je imel čudno dogodivščino. Ko se je nekoč s svojim dekletom sprehajal, je vanju udarila strela. Reševalci so za Poldeta mislili, da je mrtev in ga pustili v grmovju, dekle pa odpeljali v bolnico, kjer je umrlo. Polde se je prebudil, a ostal je zaznamovan za vse življenje. Šele po sedmih letih je Pepca spet dobila stik z njim. V Avstraliji se ni poročil in je tam umrl brez naslednikov.