Fanta se, kot bi bilo včeraj, spomnita groznega vpitja in kričanja ljudi po stopniščih. "Kaj čakata? Gori! je zavpil oče. Midva sva skočila iz postelj in v samih kratkih hlačah stekla po stopnicah. Da bi kaj rešila, nisva imela časa. Ogenj se je obupno hitro širil, dim nam ni dal več dihati. Tisti trenutek se seveda nisem zavedal, kaj izgubljam, le lastno glavo sem reševal, šele veliko pozneje je prišlo za mano. Preprosto nisem mogel verjeti, da se nam je vse to zgodilo, da smo ob vse. Težko je pozabiti štirinajst let življenja pod to streho. Z bratom sva imela svojo sobo, svoje ljube reči, kopico majhnih skrivnosti in lepih spominov. Kaj naj rečem, lepo nam je bilo, pa smo v nekaj urah ostali skoraj brez vsega," je razočarano povedal mlajši Melko. Fant je čez teden v Varaždinu, kjer trenira nogomet, ob vikendih je doma. Njegov starejši brat hodi v drugi letnik srednje gostinske šole v Radencih. Oba sta mlada športnika - nogometaša in trdno odločena, da prideta do spodobnega poklica. Potem, pove njun oče, bosta delala v poslu, ki bo povezan s trgovino, gostinstvom in športom. Zdaj pa?