Z izpodbijano odločbo je toženec zavrnil pritožbo tožnice proti odločbi Upravne enote A., št. ... z dne 25. 5. 2004, s katero je bilo odločeno, da je Slovenska odškodninska družba, d.d. kot zavezanka dolžna tožnici kot denacionalizacijski upravičenki za podržavljeno premoženje parc. št. 2296/3 v izmeri 14.231 m2, vpisano pod vl. št. 1453 in parc. št. 2280/3 v izmeri 682 m2, vpisano pod vl. št. 1452, obe k.o. A., izročiti obveznice v skupnem znesku 15.597,00 DEM. Iz obrazložitve izhaja, da sta bili sporni zemljišči podržavljeni kot kmetijski zemljišči z odločbo Okrajne razlastitvene komisije pri OLO B., opr. št. ... z dne 7. 5. 1952, ki je bila izdana na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi za potrebe Ministrstva za narodno obrambo FLRJ. Iz razlastitvene odločbe je izhajalo, da se izdaja v zvezi z razlastitvenim aktom Ministrstva za narodno obrambo ... Beograd z dne 10. 10. 1951, pov. br. .... Zadevo je obravnavalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, ki je v pritožbenem postopku z odločbo, št. ... z dne 21. 10. 2003 odpravilo odločbo prvostopnega organa v delu, ki se nanaša na obravnavani parceli in sicer iz razloga, ker dejansko stanje glede statusa zemljišč ob podržavljenju ni bilo nesporno ugotovljeno. Kot napotek prvostopnemu organu je pritožbeni organ navedel, da naj v ponovljenem postopku pridobi dokaze, iz katerih bo razviden namen razlastitve - predvsem razlastitveni akt, ki ga je izdalo Ministrstvo za narodno obrambo ... Beograd dne 10. 10. 1951, pov. br. ..., ter planske akte Občine A., iz katerih bo razvidno, ali sta bili predmetni parceli v času podržavljenja opredeljeni kot gradbeni oziroma ali sta bili namenjeni za gradnjo. Prvostopenjski upravni organ je opravil poizvedbe glede manjkajočih listin na različnih naslovih, vendar željenih podatkov ni uspel pridobiti. Planski akti Občine A. v času podržavljenja namreč še niso obstajali, z razlastitvenim aktom Ministrstva za narodno obrambo pa ne razpolaga noben arhiv. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je prvostopni organ zaslišal priče, ki so vedele povedati, da se je gradnja na predmetnih parcelah začela v letu 1947 (izgradnja konjušnic), ter da je bila leta 1953 zaključena. Sklicuje se na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92, v nadaljevanju Odlok), ki v 1. členu določa, da ureja način vrednotenja podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, ne glede na to, ali jim je bila po podržavljenju spremenjena namembnost. Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska ali gozdna, komunalno niso bila urejena in denacionalizacijski upravičenci k njihovi povečani vrednosti pred podržavljenjem in po njem niso ničesar prispevali. Iz tega razloga so bila kmetijska in gozdna zemljišča, ne glede na pravno podlago podržavljenja, nacionalizirana kot kmetijska ali gozdna, če v načrtih stanovanjske gradnje niso bila predvidena za zazidavo, namembnost pa jim tudi s samim predpisom, ki je bil podlaga za nacionalizacijo, ni bila spremenjena. Drugačen pravni status pa imajo tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam nacionalizacijski predpis. Prvostopni upravni organ je predmetni parceli ocenil kot kmetijski zemljišči na podlagi Odloka, kar je v skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji ter tudi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-42/93-15 z dne 15. 12. 1994, ki kot podlago vrednotenja zemljišč upošteva njihov status ob podržavljenju in ne kasnejšega statusa. Iz citirane odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je sicer možno, da se določena zemljišča, ki so bila nacionalizirana kot kmetijska oziroma gozdna, v denacionalizacijskem postopku obravnavajo kot stavbna, vendar le v primerih, kadar je njihovo namembnost spremenil sam nacionalizacijski predpis (na primer Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč) ter glede tistih zemljišč, ki so bila sicer podržavljena kot kmetijska ali gozdna, v planih stanovanjske in komunalne graditve pa so bila ob podržavljenju že opredeljena kot gradbena. Ker v postopku prvostopni upravni organ ni uspel pridobiti listinske dokumentacije, na podlagi katere bi se sporni parceli lahko vrednotili kot gradbeni parceli, je njegova odločitev pravilna, zaradi česar je toženec pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.