Bogati slovenski menažeriji tranzicijskih čudes (volilni sistem, v katerem kandidati ene stranke tekmujejo bolj med seboj kot pa s kandidati drugih strank; ureditev, v kateri lahko že četrtina poslancev skliče sejo, kadar se ji zljubi, tretjina razpiše referendum o čemer koli, mandatar pa mora prositi parlament, ali lahko zamenja ministra; državni svet, ki zapravlja čas in denar z odložilnimi veti, ki jih državni zbor vedno preglasuje brez razprave...) se je zdaj pridružila še nova zverina. Vladajoči blok je sam dejansko proti volji opozicije! sklical izredno sejo, naperjeno v njegovo lastno rušitev. To pa je storil zato, da bi preprečil še večje čudo: opozicijski sklic seje o interpelaciji o delu vlade le nekaj dni pred volitvami. Interpelacija je po definiciji namenjena bodisi razkrivanju oziroma javni obravnavi nekega škandala, ki naj zamaje politično kredibilnost vlade, bodisi spremenjenemu razmerju sil v parlamentu, ki omogoča oblikovanje alternativne vlade. Nič od tega ni zaslediti v aktualni interpelaciji. Škandali so že vsi prešteti, vlado pa bodo samodejno razrešile skorajšnje volitve. Zato interpelanti tudi niso predlagali nobenega sklepa, kaj šele glasovanja o nezaupnici vladi, ki je po ustavi logična posledica vložene interpelacije. Le-to so preprosto prepisali iz predvolilnega programa največje opozicijske stranke. Pravzaprav gre za njen predvolilni nastop na državne stroške. Janša pravi, da je to za parlamentarne demokracije nekaj povsem normalnega. No, naj navede vsaj eno. Pa ni treba, da sodi med tiste države, ki jih označujemo kot normalne, pri čemer navadno pomislimo na tako imenovane zahodne države. Lahko je tudi v Afriki.