Toda Američanom ni nič sveto, še najmanj pa tradicionalno dobri odnosi. Sploh se ne ozirajo na izkušnje drugih, denimo države Slovenije, nič se ne učijo in se ne naučijo. Ko pri nas veleposlanik da intervju za tuji časopis, ki potem del pogovora potvori, kot je to bilo v primeru veleposlanika Bekeša v Italiji, slovenski demokratični čut eksplodira in potem poslanci skličejo sejo parlamentarnega odbora, na katerem besedno linčajo veleposlanika, ker je "uničil odnose med državama, zaprl vrata Sloveniji v EU, prizadel interese Slovencev v Italiji in ogrozil slovenske interese v svetu in širše", čeprav se uradna Italija s takšno oceno ni strinjala. Toliko slabše za Italijane! Američani pa - ne zunanjepolitičnega odbora niso sklicali, ne kesali se niso, ne las si niso pulili, češ, kam bodo naši turisti šli poleti. Kar je še huje, nepojmljivo, rekli bi, politično neodgovorno: podprli so svojega veleposlanika, ki ima pravico do svojega mnenja, ki se ni prav nič zlagal in ki bi se mu Grki morali zahvaliti za poduk. Iz kongresa so kolegom pod Akropolo sporočili, da ima Grčija toliko masla na glavi, da naj bo raje tiho, glede meddržavnih odnosov pa naj zadevo raje prepustijo tistim, ki se na to spoznajo. Gospe državni sekretarki Albrightovi ni prišlo na misel, da bi svojega veleposlanika branila ali zagovarjala pred komerkoli. Zanjo, to je dejala javno in ostro, Burns izjemno dobro opravlja občutljivo delo v Grčiji, zato mu stoodstotno zaupa. V ZDA menijo, da ima Grčija dovolj lastnih gubernatorjev, s katerimi naj se ukvarja. Človek res ne ve, zakaj ameriški kongresniki in senatorji dobijo svojo plačo, ko še takšne priložnosti, da popljuvajo lastno administracijo, ne izkoristijo.