Narodna banka Srbije je v luči trenutnih razmer znižala obrestno mero na 16,5 odstotka, čeprav naj bi bili inflacijski pritiski še naprej močni. Tako se v prvih treh mesecih pričakuje kar 7,2-odstotna rast reguliranih cen, inflacijsko pa deluje tudi depreciacija dinarja. Vendar je na drugi strani znižanje obrestne mere upravičeno v luči vse slabših gospodarskih razmer, kar med drugim zmanjšuje inflacijske pritiske. Realna rast BDP naj bi sicer znašala 3,5 odstotka, kar je odlično v primerjavi z drugimi državami v Evropi, vendar pol manj, kot smo bili vajeni v preteklih letih. Istočasno naj bi bila stopnja inflacije okoli 8 odstotkov. Glavna debata v Srbiji pa se giblje predvsem okoli potrebe po pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Ta je odobril sredstva v višini 402,5 milijona evrov, vendar vse bolj prevladuje mnenje, da bo Srbija letos potrebovala še bistveno več sredstev, da zagotovi normalno devizno likvidnost. Nezagotovitev dodatnega financiranja bi pomenila, da bi morala iti Srbija skozi plačilnobilančno prilagajanje, kar pa bi pomenilo bistveno večji upad ekonomske aktivnosti. Po drugi strani pa tako sklepanje aranžmajev z MDS pomeni, da bo morala trenutna srbska vlada bistveno bolj kontrolirati inflacijo cen, prav tako pa se brzdati pri proračunskem primanjkljaju.