Mejaš Jože, ki je bil doma iz sosednje vasi, se je zato večkrat jezil na pastirje. Sklenil je, da bo ugotovil, kateri pastir ni dovolj pazljiv. Tako je nekega dne vstal zelo zgodaj in šel na travnik. Pri hiši, kjer je moj dedek pasel živino, so imeli starega očeta, ki je zelo težko dihal in je veliko noči prečul pri odprtem oknu. To noč je opazil Jožeta, ki jo je mahal proti pašniku. Zazdelo se mu je nenavadno. Opozoril je mojega dedka, naj skrbno pazi na živino, da ne bo šla na sosedov pašnik, ker tam verjetno čaka Jože. Ta dan se moj dedek ni pridružil ostalim pastirjem, ampak je ves čas pazil živino. Že ko se je krava bližala mejniku, jo je zagnal proč. Jože ga je opazoval izza skale. Ko je bil čas za to, da dedek odžene živino domov, se mu je Jože pokazal. Rekel mu je, da je zelo dober pastir in ga je pohvalil. Šel je tudi k staremu očetu in mu povedal, da ima dobrega pastirja. Stari oče se je ob tej pohvali samo nasmehnil. Jože je še dolgo pripovedoval, kako dober pastir je moj dedek. Moj dedek se je tistega dve naučil, da pastirsko delo (kot vsako drugo) ni lahko, če ga hočeš dobro opravljati.