Okoli pol devete se je oglasil Boštjanov signalizator in zavora je zapela. Refleksno sem vzel podmetalko in čakal, da bi Boštjan privlekel krapa k obali. Podmetalka je bila v vodi, krap čisto zraven, ko se je oglasil še moj signalizator. V trenutku sem bil pri palici in začel z utrujanjem. Domači ata je videl, da imamva »štalo«, pa je prišel do naju. Pomagal je Boštjanu in prvi golek je ležal na blazini. Boštjan je šel po fotoaparat, njegov krap je bil še na blazini, ko sem svojega privlekel do obale. Ata je prvega krapa skoraj zbrcal z blazine, da je lahko prišel do podmetalke, tako da je krap veselo skakal po travi. Boštjana je skoraj kap. V trenutku je vrnil krapa na blazino, ata je zajel mojega krapa in tako sta oba pristala na blazini.