li preprosto korito. Na pobudo krajevnega društva za polepšanje okolja v Podturnu je nastal odbor za vodnjak. Za idejo so poprosili slavnega rojaka, ki so ga v furlanščini klicali Toni Sanrocar, ki se je rodil nekaj metrov stran od korita. Laščak je najprej hotel, da bi obelisk fontane izdelali iz rožnatega nubijskega granita, vendar si je potem iz ne povsem jasnih razlogov premislil. Iz kraškega kamna je osemmetrski spomenik izklesal goriški kamnosek Francesco Podbersig, njegovo ime pa se da še danes razbrati na vznožju spomenika. 25. aprila 1909 so fontano slovesno odkrili. Danes, po sto letih, fontane ni več, saj je umanjkala voda. V korita so zasadili rože. Ko te niso suhe in kadar ni volitev, da bi predvolilni plakati zakrili spomenik, je pogled na stoletni spomenik kar prijeten. Kljub električnim žicam, ki se pletejo čez trg in kljub množici parkiranih avtomobilov, ki so iz generacije v generacijo večji in višji, tako da je spomenik vsako leto malo bolj skrit. Mladi goriški arhitekt Marco Chiozza, ki dobro pozna Laščakovo delo, pravi, da je v spomeniku zaznati tri vplive, ki so bistveno oblikovali Laščaka kot osebnost in kot umetnika. V monolitu je združil tri kulture: Egipt, rimski trg Sv. Petra z obeliskom in dunajski most Franzensbrücke. Tino Mamić Njeni spomini se nanašajo na moževo navezanost na domovino, pa tudi na razočaranja. Puharjeva je orisala prav umetnika v sivi senci domovine. Vztrajnosti obeh pa gre pripisati zamisel, da so ob izteku simpozija vrteli pogovor z Musičem. Neprečiščeni posnetek iz leta 1995 je z umetnikovo neposrednostjo presenetljivo povzel dvodnevni simpozij. Razgovor na predvečer odprtja velike razstave v Parizu sloni tudi na odprtem pismu francoskega predsednika Mitterranda. Naj ob Pavlovem letu posredujemo presenetljiv izvleček iz sklepnega dela javnega poklona prijatelju. Portreti in avtoportreti priklicujejo stoicizem filozofa, duhovnost, v kateri se talita bolečina in mir, ustavljeni čas, prisotnost onstranstva. Sveti Pavel je dejal, da je vidna le tančica, postavljena pred nevidnim. Ni je mogoče odstraniti, pač pa jo narediti prozorno. Le malo je del, ki s tolikšno silo premagujejo smrt. Tako francoski predsednik republike Francois Mitterrand o Musiču, pa o svetem Pavlu! MO