Absolutno. Račan je kupil socialni mir in lastno popularnost s tujimi krediti. Da bi Slovenci razumeli, bom ponazoril: vsak prebivalec Hrvaške je v zadnjih štirih letih dobil v lastni žep 2500 dolarjev. V naslednjih štirih letih pa bo nova oblast po mojih izračunih iz žepov vsakega državljana vzela 2890 dolarjev. Navadnemu državljanu ne zna nihče predstaviti, za kaj tu sploh gre. Titoistični model je prakticiran v najvulgarnejšem smislu. Vlada vodi davčno politiko po logiki Superhika: jemati revežem, da bi dajal bogatim. Zato je tako imenovana socialdemokratska stranka dejansko neokomunistična skupnost dobre petdeseterice, brez orientacije, ki pa je ustvarila sistem privilegijev za politično elito, ki pa ni nikoli obstajal v Titovi Jugoslaviji. Če bom izvoljen v sabor, bom zahteval, da se ukinejo privilegiji državnih uradnikov, kakršni pripadajo navadnim državljanom. Imate poseben sistem poslanskih pokojnin, poslanskih plač; jaz kot univerzitetni profesor dobim 1200 evrov plače, moj kolega, ki je poslanec v saboru, pa jih dobi 2400. To je pripeljalo do absurdne situacije, ko pet in pol tisoč ljudi, od psihičnih bolnikov do zdravnikov in učiteljev, hoče priti v parlament. To je način, da si zagotovijo eksistenco. Moj politični namen je spremeniti ozračje v parlamentu, ki je zdaj karikaturna institucija. Če berete zapisnike govorov predvojnih poslancev, denimo Račkega, vidite, kako so vadili retoriko, razmišljali o splošnem dobru, imeli državniško vizijo in razmišljali, kako bi rešili vsakodnevne probleme. Danes pa se ljudstvo zabava nad saborom kot nad ljudskim gledališčem.